Bliža se konec koledarskega in s tem tudi poslovnega leta za vse delodajalce, ki enačijo koledarsko leto s poslovnim letom, razen za tiste, ki zaradi narave delovnega procesa (gradbena dejavnost…) poslovnega koledarskega leta ne morejo enačiti s koledarskim letom.
Druga točka 148. člena Zakona o delovnih razmerjih delodajalca zavezuje, da pred začetkom koledarskega, oziroma poslovnega leta, določi letni razpored delovnega časa in o tem pisno obvesti delavce na način, ki je pri delodajalcu običajen, kar v praksi pomeni, da se razpored letnega delovnega časa lahko izobesi na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije, kar pomeni, da delodajalec delavce obvesti po elektronki pošti, ki se za posameznega delavca uporablja za službene namene. O letnem razporedu pa mora delodajalec obvestiti tudi sindikate organizirane pri delodajalcu.
Letni razpored delovnega časa je pri delodajalcu najpomembnejši dokument v zvezi z delovnim časom. Z letnim razporedom dela delodajalec, oziroma pristojna oseba delodajalca, v skladu z 20. členom ZDR-1 konkretno določi, kateri dnevi so med letom delovni, kateri so dela prosti, ali je prost kakšen dan med dvema ali pred enim prazničnim dnevom, kdaj je določen kolektivni dopust in kar je najvažneje, kakšen je delovni čas vseh delavcev zaposlenih pri njem. Dogaja se, da delodajalec ne more določiti letnega delovnega časa za vse delavce enako. Tako lahko za različne skupine delavcev, na primer za delavce v upravi in delavce v proizvodnji, določi različne delovne koledarje. Res pa je, da mora letni koledar določati delovni čas delavcev v posameznem delovnem dnevu.
Delodajalec lahko delovni čas med koledarskim ali poslovnim letom razporedi enakomerno ali neenakomerno, glede na potrebe delovnega procesa. Tako bodo delavci delodajalca lahko določene mesece, ko bo imel delodajalec večje povpraševanje po njegovih proizvodih ali storitvah, delali več kot 8 ur in spet v drugih manj. Pomembno je le, da ne bodo presegli več kot 56 ur dela na teden, kar v skladu z določili ZDR-1 pomeni maksimum ur delavcev na teden.
Zakon ne določa datuma, do katerega bi moral delodajalec določiti letni koledar delovnega časa, zato pa velja načelo, da mora biti le ta izdelan pravočasno, torej tako in v takem času, da so zaposleni pravočasno seznanjeni z njegovo vsebino, tako da lahko uskladijo svoje delovno in družinsko življenje.
Ustrezna uskladitev teh dveh plati delavčevega življenja je namreč zelo pomembna za uspešno delo delavca in s tem tudi neposredno za poslovni uspeh delodajalca, saj iz prakse izhaja, da le zadovoljen delavec dolgoročno delodajalcu prinaša uspeh pri poslovanju.