Pravico do letnega dopusta delavec pridobi s sklenitvijo delovnega razmerja. V primeru, da bo delavec delal celo koledarsko leto, pri odmeri letnega dopusta ni sprememb.
Sprememba pa je, ko bo obdobje zaposlitve delavca v posameznem koledarskem letu krajše od enega leta, saj mu v takem primeru pripada 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. Nove določbe preprosteje pomenijo to, da delodajalec za vsako koledarsko leto posebej delavcu odmeri letni dopust po dvanajstinah glede na trajanje zaposlitve pri njem in se ne ozira na to, kaj se je z dopustom delavca dogajalo pred prihodom k njemu ali kaj se bo z njim dogajalo po odhodu delavca, razen če se delavec in delodajalec ne dogovorita drugače.
Letni dopust po novem zakonu ni omejen navzgor, zakon pa dopušča tudi možnost elektronskega obveščanja o višini letnega dopusta.
Novost, ki jo prinaša novi zakon se nanaša na izrabo letnega dopusta delavca v prvem letu zaposlitve in sicer tak delavec, ki ima v prvem letu zaposlitve pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta, pridobi pravico do izrabe letnega dopusta za naslednje koledarsko leto ob začetku naslednjega koledarskega leta.
Sprememba je tudi v podaljšanem obdobju, do katerega smejo delavci izrabiti neizrabljen letni dopust, ki ga niso mogli izrabiti zaradi bolniške ali porodniške odsotnosti.Rok, ki je povzet po sodni praksi sodišča Evropske unije je podaljšan do 31. december naslednjega leta, v katerem je delavec pridobil pravico do letnega dopusta. Stališče podaljšanja roka za navedene primere je sodna praksa zavzela že leta 2009, vendar ni bilo prevzeto v našo zakonodajo.