Ker je vse več vprašanj delodajalcev in delavcev v zvezi z institutom inventurnega manjka, bi rada v nadaljevanju pojasnila bistvene stvari, ki jih morajo delodajalci upoštevati, da bo njihovo postopanje pravilno.
Praksa kaže, da delodajalci brez ugotavljanja krivde delavcem od plače odtegujejo ugotovljeni inventurni manjko, kar nikakor ni pravilno in ne le da ni pravilno, temveč delodajalca lahko stane globe od 3.000,00 EUR DO 20.000,00 EUR (217. člen 28. točka ZDR-1), za odtegnitev od plače brez soglasja delavca in to ne glede na to ali je delavec delodajalcu dolžan ali ne. Vedeti je treba, da je vsaka odtegnitev od plače brez soglasja delavca nezakonita.
Ko delodajalec na podlagi inventurnega popisa ugotovi inventurni primanjkljaj, za ta primanjkljaj ne odgovarja po načelu objektivne odgovornosti poslovodja zgolj zaradi tega, ker opravlja funkcijo poslovodje. Odgovarja le, če je škoda oziroma primanjkljaj posledica njegovega naklepnega ali hudo malomarnega ravnanja. To konkretno pomeni, da delavec za škodo, ki jo je povzročil na delu ali v zvezi z delom odgovarja le po načelu krivdne odgovornosti kar pomeni, da mora biti krivda delavcu dokazana.
Za odškodninska odgovornost iz delovnega razmerja po ZDR-1-177. členu, upoštevajoč splošno ureditev odškodninske odgovornosti po Obligacijskem zakonu, ter posebnosti, ki veljajo v delovnopravni zakonodaji, morajo obstajati naslednje predpostavke:
- da je škoda nastala na delu ali v zvezi z delom;
- da je delodajalcu nastala škoda;
- da je krivda za škodo na strani delavca, ker je škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti in da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem delavca. Pri ugotavljanju krivde v delovnih sporih je treba izhajati iz ravnanj povprečnega delavca, hudo malomarno ravna delavec – poslovodja, če njegovo ravnanje odstopa od ravnanj povprečnega poslovodje.
Delodajalec ne more delavcem naprtiti krivde le na podlagi izkazovanja pavšalnega inventurnega manjka, pač pa mora dokazati, da so poslovodja (pomočnik poslovodje, prodajalec) poslovali nepravilno, ker so delo opravljali v nasprotju s predpisi delodajalca in so npr.: točno določeno blago, ki ga je potrebno opisati in navesti količino izstavljali kupcem, ki niso imeli poravnanih obveznosti do delodajalca in jih ta tudi pozneje ni mogel izterjati; ali kadar je bil artikel odtujen brez plačila; kadar je bilo izročenih več artiklov, kot je bilo plačanih. Navesti je potrebno konkretno kršitev interno predpisanih postopkov o prodaji trgovskega blaga. Delodajalec mora točno navesti katera pravila je delavec kršil in je zaradi tega nastala škoda.
Naj zaključim s tem, da je odgovornost delavca vedno potreba dokazati in kot je razvidno iz zapisanega, lahko delodajalca zgolj pavšalni zaključki o odgovornost delavca stanejo delovnega spora.