Category: VPRAŠANJA IZ PRAKSE

Redna odpoved POZ iz poslovnega razloga

Delavcu, ki spada v kategorijo starejših delavcev je bila podana redna odpoved iz poslovnega razloga, za kar je delavec podal pisno soglasje. Kakšen vpliv ima soglasje delavca na pravico  do denarnega nadomestila in kaj pomeni, če starejši delavec ne poda soglasja ob redni odpovedi POZ?

Ker je delavec dal pisno soglasje za redno odpoved iz poslovnega razloga, je odpoved POZ delavca zakonita, vendar delavec ni upravičen do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Pisno soglasje dajejo običajno starejši delavci v zameno za primerno denarno nadomestilo, ki bo delavcu služilo kot podlaga, da se bo lahko vključil v prostovoljno pokojninsko zavarovanje. Potrebno je poudariti, da mora biti delavec pred podajo pisnega soglasja poučen o posledicah tega soglasja. Soglasje je dovoljeno izpodbijati zaradi napak v volji (45. do 49. člen OZ – grožnja, bistvena zmota, prevara, navidezna pogodba).

Brez pisnega soglasja starejšega delavca, ki ne izpolnjuje minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, starejšemu delavcu ne smete odpovedati POZ iz poslovnih razlogov.

Odpoved POZ v primeru likvidacije podjetja

Je pri odpovedi POZ v primeru likvidacije podjetja kakšen izbirni postopek ali je odločitev delodajalca, katerim delavcem bo odpovedal POZ  v postopku likvidacije ter kako je s pravnim varstvom?

ZDR ne določa več, da zaradi postopka sodne likvidacije preneha delovno razmerje vsem zaposlenim delavcem, temveč le tistim, za katere obstajajo resni razlogi v zvezi z operativnimi potrebami delodajalca in njihovo delo dejansko ni več potrebno.

Likvidacijski upravitelj bo moral izpeljati postopek ugotavljanja presežnih delavcev v skladu z ZDR in bo moral tako v primeru prenehanja zaposlitve večjega števila delavcev o tem čim hitreje pisno obvestiti reprezentativni sindikat, s katerim se bo moral posvetovati o razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev; številu in kategorijah vseh zaposlenih delavcev; o predvidenih kategorijah presežnih delavcev in roku v katerem bo prenehala potreba po delu delavcev, pa tudi o predlaganih kriterijih za določitev presežnih delavcev.

Odpovedni rok v primeru likvidacije je 15 dni in velja za vse delavce. Delavci pa imajo v primeru likvidacije pravico do odpravnine po 109. členu ZDR.

Ocenjevanje delovne uspešnosti

Ali lahko delodajalec z ocenjevanjem posameznega delavca -način ocenjevanja je opredeljen v internem aktu – delavcu izkaže negativno oceno in mu s tem zniža osnovno bruto plačo?

Odgovor pravnega strokovnjaka:

Po določilih 126- člena ZDR, je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali Pogodbo o zaposlitvi. Če delavec dela ne opravlja zadovoljivo, je njegova osnovna plača lahko manjša, vendar ne more biti manjša, kot je določena v kolektivni pogodbi ali zakonu. Delodajalec  je v skladu z določili 1. odstavka 126. člena Zakona o delovnih razmerjih dolžan pri plači upoštevati minimum določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca. Gre za minimalno plačo, ki je določena v Zakonu o minimalni plači ali izhodiščno oziroma najnižjo osnovno plačo v posameznem tarifnem razredu kolektivne pogodbe. Minimalna plača je tisti spodnji nivo višine plače delavca, pod  katerega delodajalec pri izplačilu plače ne sme iti.

Delovna uspešnost delavca je ocenjena negativno, če z delavčevim delom niso bili doseženi vnaprej določeni rezultati. Za zakonitost ocenjevanja dela delavca mora delodajalec uporabljati merila, ki so ustrezna. Ustrezna pa so le takrat, ko večina zaposlenih s svojim delom ta merila dosega. Pogoj da delodajalec lahko delavcu zaradi negativne ocene zniža osnovno bruto plačo je opredelitev takega znižanja v kolektivni pogodbi dejavnosti, kar natančneje pomeni, če kolektivna pogodba dejavnosti, ki delodajalca zavezuje, ne predvideva možnosti znižanja osnovne plače delavca iz naslova delovne uspešnosti, je znižanje osnovne bruto plače delavcu nezakonito.

POZ za določen čas

POZ  za določen čas bomo podaljšali še za porodniški dopust (1 leto). Pogodbo bomo podaljšali brez razpisa (24. člen ZDR).  Vzrok za sklenitev pogodbe za določen čas je nadomeščanje delavca v času bolniškega staleža. Ali je potrebno za podaljšanje pogodbe za določen čas izdati aneks o vzroku podaljšanja  (nadomeščanje začasno odsotnega delavca) ali celo novo pogodbo?

Continue reading “POZ za določen čas”