Category: Aktualno

ODMERA LETNEGA DOPUSTA ZA LETO 2013 – ROK 31.03.2013

Še niste izdali odmere za letni dopust za leto 2013? Pohitite, saj  je 31. marec, ki je določen kot zakonski rok za izdajo odmere že čisto blizu.Neizpolnitev te obveznosti pa po določilih 231. člena Zakona o delovnih razmerjih delodajalca lahko stane globe v znesku od 750 do 2000 EUR.

Da osvežimo to, kar najbrž že veste:

Pri odmeri letnega dopusta je delodajalec dolžan spoštovati določila: Zakona o delovnih razmerjih, Kolektivne pogodbe, ki glede na opravljanje dejavnosti zavezuje delodajalca, morebitne Podjetniške kolektivne pogodbe, splošnih aktov, če jih ima in seveda pogodbe o zaposlitvi.

Letni dopust delavca v koledarskem letu ne sme biti krajši kot 4 tedne ne glede na to ali delavec dela poln ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu. Tako ima delavec:

–       16 delovnih, če dela 4 dni na teden

–       20 delovnih dni, če dela 5 dni na teden

–       24 delovnih dni, če dela 6 dni na teden

Zakon o delovnih razmerjih določa minimum dodatnih dni za starejše delavce, invalide, delavce z najmanj 60% telesno okvaro in delavce, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo – najmanj 3 dni; za otroka, ki še ni dopolnil 15. leta starost i- 1 dan; delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti- 7 dodatnih dni.Kolektivna pogodba dejavnosti ali podjetniška kolektivna pogodba pa vedno lahko dajeta več pravic delavcu pri odmeri letnega dopusta, kot to določa Zakon o delovnih razmerjih.

Pri odmeri letnega dopusta za delavce zaposlene v državnih organih, kjer se pogosto pojavljajo dileme pri odmeri letnega dopusta je potrebno poudariti, da se pri urejanju tega instituta ne uporabljajo določbe ZDR, saj je to področje v celoti urejeno z Zakonom o delavcih v državnih organih- ZDDO (sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča z dne 06.07.2006 Pdp 766/2005-2). 

Prekinitev zavarovalne dobe

Z novim Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se obvezno zavarovanje prekine le v naslednjim primerih:

-suspenz pogodbe o zaposlitvi,

-pripor,

-prestajanje zaporne kazni ali izrečenega vzgojnega ali varnostnega ukrepa, zaradi katerega zavarovanec ne more opravljati dela več kot 6 mesecev.

Zavarovanje se torej ne prekine več, ko delodajalec odobri delavcu neplačan dopust, saj mora delodajalec tudi v času neplačane odsotnosti plačevati zavarovanje.

Spodbude za delodajalce po ZPIZ-2

Delna oprostitev plačila prispevkov delodajalcev za starejše delavce (156. člen ZPIZ-2)

Delodajalec je oproščen plačila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (samo prispevka, ki ga plača delodajalec – torej prispevka na bruto) za zavarovance – to je delavce v delovnem razmerju na območju RS (1.-4. točka 14. člena ZPIZ-2), ki so:

a)  dopolnili 60 let starosti, pri čemer znaša višina oprostitve 30% prispevkov delodajalca

b) izpolnjujejo starostni pogoj za pridobitev pravice do predčasne pokojnine, ki je določena v 2. odstavku 29. člena ZPIZ-2. V tem primeru   znaša oprostitev 50% prispevkov delodajalca.

Pogoji za pridobitev pravice do predčasne pokojnine (29. člen ZPIZ-2)

Zavarovanec pridobi pravico do predčasne pokojnine pri starosti 60 let, če je dopolnil 40 let pokojninske dobe.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka znašata v obdobju od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2018 starost zavarovanca (moški in ženska) in pokojninska doba zavarovanca (ženska) za pridobitev pravice do predčasne pokojnine:

--------------+-----------------------------+------------------+
|              |           Starost           |    Pokojninska   |
|              |                             |   doba (ženska)  |
|              +---------------+--------------------------------+
|     Leto     |     Moški     |             Ženska             |
|              +---------------+-------------+------------------+
|              |  Leta Meseci  | Leta Meseci |    Leta Meseci   |
+--------------+---------------+-------------+------------------+
|     2013     |     58 4      |     58 0    |       38 4       |
+--------------+---------------+-------------+------------------+
|     2014     |     58 8      |     58 4    |       38 8       |
+--------------+---------------+-------------+------------------+
|     2015     |     59 0      |     58 8    |       39 0       |
+--------------+---------------+-------------+------------------+
|     2016     |     59 4      |     59 0    |       39 4       |
+--------------+---------------+-------------+------------------+
|     2017     |     59 8      |     59 4    |       39 8       |
+--------------+---------------+-------------+------------------+
|     2018     |               |     59 8    |                  |
+--------------+---------------+-------------+------------------+

Delna oprostitev plačila prispevkov velja od 01.07.2013 do vključno 31.12.2018. Navedeno oprostitev bo moral delodajalec uveljavljati na REK-1 obrazcu.

Spremembe, ki jih je prinesel Zakon o uravnoteženju javnih financ

DENARNO NADOMESTILO ZA BREZPOSELNOST

Višina le tega se spreminja in znaša za prve 3 mesece 80% prejšnje plače, za naslednjih 6 mesecev 60%,  na to pa 50%. Do sedaj je znašalo nadomestilo za prve 3 mesece 80 %, na to pa 60%. Najvišji možni znesek za nadomestilo za čas brezposelnosti je omejen na 892 eur (prej 1050 eur).

Najdaljši čas prejemanja nadomestila se ne spreminja in znaša 25 mesecev, ni pa več mirovanja nadomestila v času bolniške.

PORODNIŠKO NADOMESTILO

Prve 3 mesece ostaja 100%, kot do sedaj, preostanek pa se zniža na 90% (do sedaj je bilo celotno obdobje nadomestilo 100%). Višina pa ne sme biti nižja od minimalne plače in ne višja od dvakratnika povprečne plače (prej 2,5 kratnik povprečne plače).

Rok za odmero letnega dopusta

Še niste izdali odmere za letni dopust za leto 2012? Pohitite, saj  je 31. marec, ki je določen kot zakonski rok za izdajo odmere že čisto blizu. Neizpolnitev te obveznosti pa po določilih 231. člena Zakona o delovnih razmerjih delodajalca lahko stane globe v znesku od 750 do 2.000 EUR.

Da osvežimo to, kar najbrž že veste:

Letni dopust delavca v koledarskem letu ne sme biti krajši kot 4 tedne, ne glede na to, ali delavec dela poln ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu tako ima delavec:

– 16 delovnih, če dela 4 dni na teden
– 20 delovnih dni, če dela 5 dni na teden
– 24 delovnih dni, če dela 6 dni na teden

Zakon o delovnih razmerjih določa minimum dodatnih dni za starejše delavce, invalide, delavce z najmanj 60% telesno okvaro in delavca, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo – najmanj 3 dni; za otroka, ki še ni dopolnil 15. leta starosti – 1 dan; delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti- 7 dodatnih dni. Kolektivna pogodba dejavnosti ali podjetniška kolektivna pogodba, pa vedno lahko dajeta več pravic delavcu pri odmeri letnega dopusta, kot to določa Zakon o delovnih razmerjih.

Pri odmeri letnega dopusta za delavce zaposlene v državnih organih, kjer se pogosto pojavljajo dileme pri odmeri letnega dopusta je potrebno poudariti, da se pri urejanju tega instituta ne uporabljajo določbe ZDR, saj je to področje v celoti urejeno z Zakonom o delavcih v državnih organih- ZDDO (sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča z dne 06.07.2006 Pdp 766/2005-2). 

Odmera letnega dopusta

Delodajalec je dolžan najkasneje do 31.03.2012 delavcem izdati odmero o dolžini plačanega letnega dopusta za leto 2012.

Ker je za opustitev obvestitve delavca o dolžini plačanega letnega dopusta določena globa od 750,00 do 2.000,00 EUR, je potrebno delavcu obvestilo vročiti dokazljivo, kar pomeni, da mora delavec s podpisom potrditi datum prejema odmere.

Pogodba o poslovodenju, pogodba o prokuri ŽE V 24 URAH

Spoštovani!

Podjetje Vocis vam s pomočjo znanja in izkušenj sestavi pogodbo o poslovodenju ali pogodbo o prokuri že v 24 urah.

Novosti, ki jih je prinesla sprememba zakonodaje za poslovodne osebe, je odigrala pomembno vlogo predvsem pri poslovodnih osebah, ki po novem ne bodo več mogle prejemati plače, temveč bodo morale obračunati poslovodenje. Pogodba mora imeti sestavine in določbe, ki zadoščajo zakonskim zahtevam.

Za dodatne informacije in vprašanja smo vam na voljo preko telefonaa 041/716-831 ali elektronske pošte info@vocis.si.

Prvi hitri pravni nasvet je brezplačen.

NOVI Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11)

Obveščamo vas, da se 03.12.2011, ko začne veljati novi Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11) hitro bliža. Delodajalci še vedno lahko poverijo urejanje varnosti in zdravja pri delu zunanjim sodelavcem, vendar zakon zahteva sodelovanje delodajalca samega, s tem da v svojem delovnem okolju  uredi: prepoved alkoholiziranosti in uživanja mamil ter kontrolo takega stanja; mobing in vse druge oblike nasilja na delovnem mestu, pa tudi nevarnost tretjih oseb. O navedenem mora obvestiti svet delavcev, oziroma seznaniti vsakega delavca.  Priporočljivo je, da delodajalec pridobi podpis vsakega  delavca, da je s spremembami seznanjen.

Razpon kazni za večino kršitev bo med 2.000 in 40.000 EUR, inšpekcijske službe pa bodo izvajanje zakonskih določb nedvomno poostreno nadzorovale.

Za dodatna vprašanja smo vam na voljo preko dežurne telefonske številke 041/716-831 ali preko elektronskega naslova info@vocis.si.

29. novembra začnejo veljati spremembe Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1E, Uradni list RS, št. 91/11)

Novela zakona določa, da ustanovitelj, družbenik, član poslovodstva ali organa nadzora družbe ne more bit fizična ali pravna oseba, ki je bila član poslovodstva ali organa nadzora velike, srednje oziroma majhne družbe, nad katero je bil začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja. Navedena prepoved prav tako velja za osebe, ki so opravljale funkcijo poslovodstva ali nadzornega organa, kadarkoli v obdobju 2 let pred začetkom postopka insolventnosti ali postopka prisilnega prenehanja.

Ne glede na navedeno, lahko sodišče, v primeru da član poslovodstva oziroma organa nadzora družbe dokaže, da je ravnal kot skrben in vesten gospodar, dovoli ustanovitev družbe. V nasprotnem primeru pa lahko sodišče, pristojno za odločanje v postopku zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja po uradni dolžnosti taki osebi odvzame pooblastilo oziroma upravičenje za vodenje poslov, oziroma jo odpokliče z  mesta člana organa nadzora v vseh družbah, kjer je taka oseba opravljala funkcijo člana poslovodstva oziroma nadzora organa družbe.

3. decembra začne veljati nov Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11)

Z začetkom veljavnosti je potrebno na novo urediti v aktih delodajalca naslednja področja:

-psihosocialna tveganja (mobing, nadlegovanje, spolno nadlegovanje…), kjer bo moral delodajalec večjo pozornost posvečati preventivi;

-alkohol na delovnem mestu, kjer je delodajalec dolžan opredeliti načine in postopke za dokazovanje kršitev prepovedi zlorab alkohola in prepovedanih drog;

-evidence.

Na novo je opredeljena naloga in vloga izvajalca medicine dela, ki bo nadomeščala pooblaščenega zdravnika.

Naloga delodajalca bo, da bo na nek način poudarjal pomen zdravega življenjskega sloga svojih delavcev.

Razpon kazni za večino kršitev bo med 2.000 in 40.000 EUR.

Zakon velja praktično za vse delodajalce, zato bo potrebno spremeniti oziroma dopolniti vse do sedaj izdelane in sprejete izjave o varnosti z oceno tveganja.

Urejena delovna razmerja

UREJENA DELOVNA RAZMERJA – najboljša pot do večje storilnosti podjetja, znižanja stroškov delovno pravnih sporov ter izognitve globam delovnega inšpektorja. Na tej poti pa  vam stoji ob strani zanesljiv poslovni partner – Vocis pravno svetovanje.

V letu 2010 so delovna in socialna sodišča v Sloveniji prejela v reševanje kar 7351 zadev, v postopku reševanja pa je še 17908 zadev. Največ delovnih sporov je posledica nezakonite odpovedi Pogodbe o zaposlitvi, zato je pravilno postopanje pri sklepanju ali odpovedi Pogodbe o zaposlitvi delodajalcu prihrani nepotrebne stroške. Iz poročila Inšpektorata za delo za leto 2009, ki je bilo pripravljeno v letu 2010 izhaja, da je bilo opravljenih na področju delovnih razmerij  9.965 pregledov in pri tem ugotovljenih kar 6.013 kršitev, na podlagi katerih je bilo izrečenih 5.281 različnih ukrepov.

Morda niste vedeli, da vas ne izročitev pisnega predloga Pogodbe o zaposlitvi delavcu ali ne izročitev fotokopije prijave v socialno in zdravstveno zavarovanje za vsak posamezen primere stane od 700 do 2000 EUR. Ste ob tem podatku pomislili še na druge neizpolnjene obveznosti, za katere vas inšpektor lahko oglobi?

Kaj boste storili, ko bo na vaša vrata potrkal inšpektor za delo? Mi vemo… Pa vi? Z našim sodelovanjem bomo skupaj ugotovili in odpravili morebitne nepravilnosti, ter s tem posledično prihranili vaš dragocen čas, pa tudi denar.

Po našem mnenju so urejena delovna razmerja danes ena od konkurenčnih prednosti podjetij, ki jo lahko s pridom izkoristite. Tako se pri vas ne bo udejanjil rek Poula Sartra, ki pravi:«Izkušnje so najboljša šola, samo šolnina je zelo draga«. Znanje in izkušnje na področju delovnega prava nam omogočajo, da lahko nudimo kakovostne in preverjene rešitve za Vas.

Ne odlašajte, saj se boste lahko že jutri znašli pred problemom, ki vam ga bomo pomagali rešiti. Na vaša vprašanja se bomo z veseljem odzvali preko telefona 041/716-831 ali elektronske pošte: info@vocis.si.

S spoštovanjem,

Lidija Trampuš, univ.dipl.iur.