Author: Lidija Trampuš univ.dipl.pravnica

Zakon o inšpekciji dela

Že v marcu letošnjega leta je bil v uradnem listu RS objavljen novi Zakon o inšpekciji dela (ZID-), z veljavnostjo od 01.04.2014. Inšpektor na podlagi določil tega zakona opravlja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakonov od katerih so najpomembnejši ZDR, Zakon o varnosti in zdravju pri delu, Zakon o socialnem varstvu, Zakon o urejanju trga dela in Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanju na črno. Novost tega zakona je, da inšpektor poleg nalog inšpekcijskega nadzora daje tudi strokovno pomoč tako delodajalcem, kot tudi delavcem. Inšpektor je pri svojem delu inšpekcijskega nadzora povsem samostojen, kar pomeni, da mu je prepuščena prosta presoja kateri ukrep bo izrekel in s tem ali bo zahteval od kršitelja, da zagotovi izvajanje zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb ter splošnih predpisov. Skladno z mavedenim lahko določil rok za izvršitev posameznih ukrepov po odločbi in dolžnost poročanja(v 8 dneh) po preteku posameznega roka za njegovo izvršitev, ali pa izda prepovedno odločbo, s katero bo prepovedal opravljanje dela delavcev ali delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo, ali pa bo izrekel globo za prekršek.

Inšpektor izda prepovedno odločbo, ko je potrebno takojšnje ukrepanje in je prepoved takojšnja, to predvsem v primeru, ko grozi neposredna nevarnost za življenje delavcev, ko je delodajalec omogočil delo tujcu ali osebi brez državljanstva, v primeru zaposlitve na črno, če posebni predpisi določajo pristojnost inšpekcije za delo -delu otrok mlajših od 15 let in opravljanju dela na podlagi pogodb civilnega prava.

Zakon določa možnost pečatenja sredstev za delo, delovne prostore ter delovišča ali druge prostore, kar posledično pomeni tudi prekinitev električne energije in prekinitev telekomunikacijskih zvez. Ukrepa pečatenja se bo poslužil inšpektor kot stopnjevalnega ukrepa, ko  zavezanec po predhodno izdanih prepovednih odločbah ne bo odpravil nepravilnosti. Višina globe s katero se kaznuje zavezanec- pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost je določena glede na težo kršitve in znaša od 2.000 do  20.000 EUR.

Čakanje na delo

Ker imajo mnogi delodajalci zagotovljen posel le v določenem obdobju koledarskega leta, jim novi Zakon o delovnih razmerjih (138. člen  ZDR-1) omogoča, da delavce največ za 6 mesecev v posameznem koledarskem letu pošljejo na »čakanje na delo«.

Pri tem imajo delavci pravico do 80% osnove nadomestila plače, ki so jo prejeli v zadnjih 3 mesecih pred začetkom odsotnosti. Čakanje je  možno odrejati le z namenom ohranitve zaposlitve delavcev, ne pa v času odpovednega roka. Delodajalec tako čakanje odreja v pisni obliki, lahko tudi na službeni elektronski naslov, ki ga uporablja za sporočanje obvestil delavcem. V času čakanja, mora biti delavec na razpolago delodajalcu, zato je v pisni odreditvi čakanja potrebno zapisati tudi razpoložljivost in čas,  v katerem se je delavec dolžan odzvati pozivu delodajalca, saj tako čakanje ni letni dopust. Ker gre za čakanje z namenom ohranjanja zaposlitve delavcev, lahko delodajalec v tem času odredi delavcem izobraževanje, pri čemer pa jim je dolžan povrniti morebitne dodatne stroške, ki so povezani z odrejenim izobraževanjem.

NOVI ZDR-1

VOCIS – Pravno svetovanje vam ponuja ob spremembi Zakona o delovnih razmerjih, ki stopi  v veljavo 12.04.2013 holističen pregled in svetovanje ob prilagoditvi spremembam z minimalnimi stroški, maksimalno strokovno usposobljenostjo in dolgoletnimi izkušnjami  v gospodarstvu ter skladno z navedenim izognitev globam, ki se bodo z novim zakonom izvajale v razponu (ni enotne določitve glob).

V kolikor se odločite, da nam zaupate ureditev delovnih razmerjih v mesecu aprilu, vam na storitve nudimo kar 20% popust ter dodatno 1 uro brezplačnega pravnega svetovanja.

Če sešteje skupaj čas, ki bi ga porabili, da bi se seznanili s spremembami in z njimi uskladili obstoječo delovnopravno dokumentacijo, poleg navedenega pa tudi upoštevate tveganje obiska delovnega inšpektorja in morebitno plačilo globe, vam zagotavljamo, da boste z našo pomočjo veliko prihranili –  tako na denarju, kot tudi na času, ki ga boste lahko posvetili opravljanju svoje dejavnosti.

Za vsa vprašanja smo vam na voljo 365/7/24 na telefonski številki 041/716-831 ali preko elektronske pošte– info@vocis.si.

S spoštovanjem,

Lidija Trampuš

univ.dipl.pravnica

Letni dopust po ZDR-1

Pravico do letnega dopusta delavec pridobi s sklenitvijo delovnega razmerja. V primeru, da bo delavec delal celo koledarsko leto, pri odmeri letnega dopusta ni sprememb.

Sprememba pa je, ko bo obdobje zaposlitve delavca v posameznem koledarskem letu krajše od enega leta, saj mu v takem primeru pripada 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. Nove določbe preprosteje pomenijo to, da delodajalec za vsako koledarsko leto posebej delavcu odmeri letni dopust po dvanajstinah glede na trajanje zaposlitve pri njem in se ne ozira na to, kaj se je z dopustom delavca dogajalo pred prihodom k njemu ali kaj se bo z njim dogajalo po odhodu delavca, razen če se delavec in delodajalec ne dogovorita drugače.

Letni dopust po novem zakonu ni omejen navzgor, zakon pa dopušča tudi možnost elektronskega obveščanja o višini letnega dopusta.

Novost, ki jo prinaša novi zakon se nanaša na izrabo letnega dopusta delavca v prvem letu zaposlitve in sicer tak delavec, ki ima v prvem letu zaposlitve pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta, pridobi pravico do izrabe letnega dopusta za naslednje koledarsko leto ob začetku naslednjega koledarskega leta.

Sprememba je tudi v podaljšanem obdobju, do katerega smejo delavci izrabiti neizrabljen letni dopust, ki ga niso mogli izrabiti zaradi bolniške ali porodniške odsotnosti.Rok, ki je povzet po sodni praksi sodišča Evropske unije je podaljšan do 31. december naslednjega leta, v katerem je delavec pridobil pravico do letnega dopusta. Stališče podaljšanja roka za navedene primere je sodna praksa zavzela že leta 2009, vendar ni bilo prevzeto v našo zakonodajo.

SPREJETJE NOVEGA ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH

Po več kot 5 – mesečnih pogajanjih, je bil dne 05.03.2013 sprejet v državnem zboru novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Objavljen je bil  v Uradnem listu RS dne 13.03.2013, veljati pa začne 12.04.2013.

Novi zakon omogoča pri delodajalcu fleksibilnejše urejanje delovno-pravnih razmerij, po drugi strani pa mu nalaga več obveznosti.

Tako je ena od teh, da v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu že v začetku teka odpovednega roka obvesti o odpovedi Zavod RS za zaposlovanje (če mu ne ponudi druge ustrezne zaposlitve), saj zavod zaradi aktivne politike zaposlovanja, v katero je delavec takoj vključen, delavca lahko pozove, da se udeleži morebitnih zaposlitvenih razovorov. Skladno z navedenim mora delodajalec podati vlogo na Zavod RS za zaposlovanje za povrnitev stroškov, ki so vezani na zaposlenega, ker ni bil prisoten na delu in je s tem utrpel škodo. Če te vloge delodajalec ne bo podal, mu Zavod za zaposlovanje brez poziva ne bo ničesar povrnil. Da delodajelc ne bo izgubil pravice do refundacije, mora vlogo na zavod vložiti najkasneje v roku 3 mesecev od prenehanja delovnega razmerja delovca.

ODMERA LETNEGA DOPUSTA ZA LETO 2013 – ROK 31.03.2013

Še niste izdali odmere za letni dopust za leto 2013? Pohitite, saj  je 31. marec, ki je določen kot zakonski rok za izdajo odmere že čisto blizu.Neizpolnitev te obveznosti pa po določilih 231. člena Zakona o delovnih razmerjih delodajalca lahko stane globe v znesku od 750 do 2000 EUR.

Da osvežimo to, kar najbrž že veste:

Pri odmeri letnega dopusta je delodajalec dolžan spoštovati določila: Zakona o delovnih razmerjih, Kolektivne pogodbe, ki glede na opravljanje dejavnosti zavezuje delodajalca, morebitne Podjetniške kolektivne pogodbe, splošnih aktov, če jih ima in seveda pogodbe o zaposlitvi.

Letni dopust delavca v koledarskem letu ne sme biti krajši kot 4 tedne ne glede na to ali delavec dela poln ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu. Tako ima delavec:

–       16 delovnih, če dela 4 dni na teden

–       20 delovnih dni, če dela 5 dni na teden

–       24 delovnih dni, če dela 6 dni na teden

Zakon o delovnih razmerjih določa minimum dodatnih dni za starejše delavce, invalide, delavce z najmanj 60% telesno okvaro in delavce, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo – najmanj 3 dni; za otroka, ki še ni dopolnil 15. leta starost i- 1 dan; delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti- 7 dodatnih dni.Kolektivna pogodba dejavnosti ali podjetniška kolektivna pogodba pa vedno lahko dajeta več pravic delavcu pri odmeri letnega dopusta, kot to določa Zakon o delovnih razmerjih.

Pri odmeri letnega dopusta za delavce zaposlene v državnih organih, kjer se pogosto pojavljajo dileme pri odmeri letnega dopusta je potrebno poudariti, da se pri urejanju tega instituta ne uporabljajo določbe ZDR, saj je to področje v celoti urejeno z Zakonom o delavcih v državnih organih- ZDDO (sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča z dne 06.07.2006 Pdp 766/2005-2). 

Zaprtje s.p. in prijava na zavod za zaposlovanje

Večkrat slišimo, da bo nekdo zaprl s.p. – torej prenehal z delovanjem in se prijavil na zavod za zaposlovanje, kot brezposelna oseba, kjer bo prejemal nadomestilo za čas brezposelnosti. Vendar pa ni vse tako preprosto. Ko se odločite za zaprtje s.p. mora nosilec s.p. opraviti naslednje aktivnosti:

-izbris iz registra in odjava iz zavarovanja,

-oddati bilanco za preteklo leto na Ajpes in DURS,

– oddati bilanco za čas poslovanja v letu izbrisa v roku 1 meseca po izbrisu.

Vedeti  je potrebno tudi, da bo ta, ki je zaprl s.p. denarno nadomestilo na zavodu za zaposlovanje prejemal le, če do zaprtja s.p. in s tem izgube zaposlitve ne pride iz krivdnih razlogov, temveč iz objektivnih razlogov, kar mora s.p. na zavodu tudi dokazati.

Zakon o urejanju trga dela namreč v 4.odstavku 63. člena določa, da zavarovanci, ki niso bili zavarovani na podlagi delovnega razmerja ne morejo uveljavljati pravice do denarnega nadomestila, če odjava iz vseh socialnih zavarovanj ni bila posledica dalj časa trajajoče bolezni zavarovanca, elementarne nesreče, izgube poslovnega prostora ali izgube poslovnega partnerja, na katerega je bilo v pretežni meri vezano poslovanje.

Prekinitev zavarovalne dobe

Z novim Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se obvezno zavarovanje prekine le v naslednjim primerih:

-suspenz pogodbe o zaposlitvi,

-pripor,

-prestajanje zaporne kazni ali izrečenega vzgojnega ali varnostnega ukrepa, zaradi katerega zavarovanec ne more opravljati dela več kot 6 mesecev.

Zavarovanje se torej ne prekine več, ko delodajalec odobri delavcu neplačan dopust, saj mora delodajalec tudi v času neplačane odsotnosti plačevati zavarovanje.

Spodbude za delodajalce po ZPIZ-2

Delna oprostitev plačila prispevkov delodajalcev za starejše delavce (156. člen ZPIZ-2)

Delodajalec je oproščen plačila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (samo prispevka, ki ga plača delodajalec – torej prispevka na bruto) za zavarovance – to je delavce v delovnem razmerju na območju RS (1.-4. točka 14. člena ZPIZ-2), ki so:

a)  dopolnili 60 let starosti, pri čemer znaša višina oprostitve 30% prispevkov delodajalca

b) izpolnjujejo starostni pogoj za pridobitev pravice do predčasne pokojnine, ki je določena v 2. odstavku 29. člena ZPIZ-2. V tem primeru   znaša oprostitev 50% prispevkov delodajalca.

Pogoji za pridobitev pravice do predčasne pokojnine (29. člen ZPIZ-2)

Zavarovanec pridobi pravico do predčasne pokojnine pri starosti 60 let, če je dopolnil 40 let pokojninske dobe.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka znašata v obdobju od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2018 starost zavarovanca (moški in ženska) in pokojninska doba zavarovanca (ženska) za pridobitev pravice do predčasne pokojnine:

--------------+-----------------------------+------------------+
|              |           Starost           |    Pokojninska   |
|              |                             |   doba (ženska)  |
|              +---------------+--------------------------------+
|     Leto     |     Moški     |             Ženska             |
|              +---------------+-------------+------------------+
|              |  Leta Meseci  | Leta Meseci |    Leta Meseci   |
+--------------+---------------+-------------+------------------+
|     2013     |     58 4      |     58 0    |       38 4       |
+--------------+---------------+-------------+------------------+
|     2014     |     58 8      |     58 4    |       38 8       |
+--------------+---------------+-------------+------------------+
|     2015     |     59 0      |     58 8    |       39 0       |
+--------------+---------------+-------------+------------------+
|     2016     |     59 4      |     59 0    |       39 4       |
+--------------+---------------+-------------+------------------+
|     2017     |     59 8      |     59 4    |       39 8       |
+--------------+---------------+-------------+------------------+
|     2018     |               |     59 8    |                  |
+--------------+---------------+-------------+------------------+

Delna oprostitev plačila prispevkov velja od 01.07.2013 do vključno 31.12.2018. Navedeno oprostitev bo moral delodajalec uveljavljati na REK-1 obrazcu.

Spremembe, ki jih je prinesel Zakon o uravnoteženju javnih financ

DENARNO NADOMESTILO ZA BREZPOSELNOST

Višina le tega se spreminja in znaša za prve 3 mesece 80% prejšnje plače, za naslednjih 6 mesecev 60%,  na to pa 50%. Do sedaj je znašalo nadomestilo za prve 3 mesece 80 %, na to pa 60%. Najvišji možni znesek za nadomestilo za čas brezposelnosti je omejen na 892 eur (prej 1050 eur).

Najdaljši čas prejemanja nadomestila se ne spreminja in znaša 25 mesecev, ni pa več mirovanja nadomestila v času bolniške.

PORODNIŠKO NADOMESTILO

Prve 3 mesece ostaja 100%, kot do sedaj, preostanek pa se zniža na 90% (do sedaj je bilo celotno obdobje nadomestilo 100%). Višina pa ne sme biti nižja od minimalne plače in ne višja od dvakratnika povprečne plače (prej 2,5 kratnik povprečne plače).

Rok za odmero letnega dopusta

Še niste izdali odmere za letni dopust za leto 2012? Pohitite, saj  je 31. marec, ki je določen kot zakonski rok za izdajo odmere že čisto blizu. Neizpolnitev te obveznosti pa po določilih 231. člena Zakona o delovnih razmerjih delodajalca lahko stane globe v znesku od 750 do 2.000 EUR.

Da osvežimo to, kar najbrž že veste:

Letni dopust delavca v koledarskem letu ne sme biti krajši kot 4 tedne, ne glede na to, ali delavec dela poln ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu tako ima delavec:

– 16 delovnih, če dela 4 dni na teden
– 20 delovnih dni, če dela 5 dni na teden
– 24 delovnih dni, če dela 6 dni na teden

Zakon o delovnih razmerjih določa minimum dodatnih dni za starejše delavce, invalide, delavce z najmanj 60% telesno okvaro in delavca, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo – najmanj 3 dni; za otroka, ki še ni dopolnil 15. leta starosti – 1 dan; delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti- 7 dodatnih dni. Kolektivna pogodba dejavnosti ali podjetniška kolektivna pogodba, pa vedno lahko dajeta več pravic delavcu pri odmeri letnega dopusta, kot to določa Zakon o delovnih razmerjih.

Pri odmeri letnega dopusta za delavce zaposlene v državnih organih, kjer se pogosto pojavljajo dileme pri odmeri letnega dopusta je potrebno poudariti, da se pri urejanju tega instituta ne uporabljajo določbe ZDR, saj je to področje v celoti urejeno z Zakonom o delavcih v državnih organih- ZDDO (sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča z dne 06.07.2006 Pdp 766/2005-2). 

Odmera letnega dopusta

Delodajalec je dolžan najkasneje do 31.03.2012 delavcem izdati odmero o dolžini plačanega letnega dopusta za leto 2012.

Ker je za opustitev obvestitve delavca o dolžini plačanega letnega dopusta določena globa od 750,00 do 2.000,00 EUR, je potrebno delavcu obvestilo vročiti dokazljivo, kar pomeni, da mora delavec s podpisom potrditi datum prejema odmere.