Da osvežimo to, kar najbrž že veste:

Letni dopust delavca v koledarskem letu ne sme biti krajši kot 4 tedne, ne glede na to, ali delavec dela poln ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu tako ima delavec:

- 16 delovnih, če dela 4 dni na teden
- 20 delovnih dni, če dela 5 dni na teden
- 24 delovnih dni, če dela 6 dni na teden

Zakon o delovnih razmerjih določa minimum dodatnih dni za starejše delavce, invalide, delavce z najmanj 60% telesno okvaro in delavca, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo – najmanj 3 dni; za otroka, ki še ni dopolnil 15. leta starosti – 1 dan; delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti- 7 dodatnih dni. Kolektivna pogodba dejavnosti ali podjetniška kolektivna pogodba, pa vedno lahko dajeta več pravic delavcu pri odmeri letnega dopusta, kot to določa Zakon o delovnih razmerjih.

Pri odmeri letnega dopusta za delavce zaposlene v državnih organih, kjer se pogosto pojavljajo dileme pri odmeri letnega dopusta je potrebno poudariti, da se pri urejanju tega instituta ne uporabljajo določbe ZDR, saj je to področje v celoti urejeno z Zakonom o delavcih v državnih organih- ZDDO (sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča z dne 06.07.2006 Pdp 766/2005-2). 

Ker je za opustitev obvestitve delavca o dolžini plačanega letnega dopusta določena globa od 750,00 do 2.000,00 EUR, je potrebno delavcu obvestilo vročiti dokazljivo, kar pomeni, da mora delavec s podpisom potrditi datum prejema odmere.

Podjetje Vocis vam s pomočjo znanja in izkušenj sestavi pogodbo o poslovodenju ali pogodbo o prokuri že v 24 urah.

Novosti, ki jih je prinesla sprememba zakonodaje za poslovodne osebe, je odigrala pomembno vlogo predvsem pri poslovodnih osebah, ki po novem ne bodo več mogle prejemati plače, temveč bodo morale obračunati poslovodenje. Pogodba mora imeti sestavine in določbe, ki zadoščajo zakonskim zahtevam.

Za dodatne informacije in vprašanja smo vam na voljo preko telefonaa 041/716-831 ali elektronske pošte info@vocis.si.

Prvi hitri pravni nasvet je brezplačen.

Razpon kazni za večino kršitev bo med 2.000 in 40.000 EUR, inšpekcijske službe pa bodo izvajanje zakonskih določb nedvomno poostreno nadzorovale.

Za dodatna vprašanja smo vam na voljo preko dežurne telefonske številke 041/716-831 ali preko elektronskega naslova info@vocis.si.

Pravica do jubilejne nagrade je predmet ureditve v kolektivnih pogodbah oz. splošnih aktih delodajalca.

Pravice do jubilejne nagrade ZDR ne ureja in ni zakonska pravica, temveč je urejena v kolektivnih pogodbah. Delavec ima tako pravico do jubilejne nagrade za 10,20 in 30 let delovne dobe. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da nekatere kolektivne pogodbe delavcem priznavajo pravico do jubilejne nagrade za skupno delovno dobo, druge pa le za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu. Pravico do jubilejne nagrade za 40 let delovne dobe prav tako dajejo le nekatere kolektivne pogodbe. Tako Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine priznava delavcem, zaposlenim v trgovinski dejavnosti pravico do jubilejne nagrade za skupno delovno dobo 40 let  v primeru, ko ima delavec 15 let neprekinjene delovne dobe pri zadnjem delodajalcu. Nagrada se mu izplača v roku enega meseca  po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do jubilejne nagrade.

Pri delodajalcih se večkrat pojavlja dilema o pravici do izplačila nagrade za 40 let delovne dobe v primeru, ko je delavec izpolnil jubilej preden je sprememba kolektivne pogodbe, ki pravico do jubilejne nagrade določa, stopila v veljavo. Delavec do nagrade v takem primeru ni upravičen, delodajalec pa mu jo lahko vseeno izplača. Temelj za tako stališče je 153. člen Ustave, ki določa, da zakoni drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Učinek za nazaj je lahko določen samo z zakonom, pod pogojem, da to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.

Ne glede na navedeno, lahko sodišče, v primeru da član poslovodstva oziroma organa nadzora družbe dokaže, da je ravnal kot skrben in vesten gospodar, dovoli ustanovitev družbe. V nasprotnem primeru pa lahko sodišče, pristojno za odločanje v postopku zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja po uradni dolžnosti taki osebi odvzame pooblastilo oziroma upravičenje za vodenje poslov, oziroma jo odpokliče z  mesta člana organa nadzora v vseh družbah, kjer je taka oseba opravljala funkcijo člana poslovodstva oziroma nadzora organa družbe.

-psihosocialna tveganja (mobing, nadlegovanje, spolno nadlegovanje…), kjer bo moral delodajalec večjo pozornost posvečati preventivi;

-alkohol na delovnem mestu, kjer je delodajalec dolžan opredeliti načine in postopke za dokazovanje kršitev prepovedi zlorab alkohola in prepovedanih drog;

-evidence.

Na novo je opredeljena naloga in vloga izvajalca medicine dela, ki bo nadomeščala pooblaščenega zdravnika.

Naloga delodajalca bo, da bo na nek način poudarjal pomen zdravega življenjskega sloga svojih delavcev.

Razpon kazni za večino kršitev bo med 2.000 in 40.000 EUR.

Zakon velja praktično za vse delodajalce, zato bo potrebno spremeniti oziroma dopolniti vse do sedaj izdelane in sprejete izjave o varnosti z oceno tveganja.

UREJENA DELOVNA RAZMERJA – najboljša pot do večje storilnosti podjetja, znižanja stroškov delovno pravnih sporov ter izognitve globam delovnega inšpektorja. Na tej poti pa  vam stoji ob strani zanesljiv poslovni partner – Vocis pravno svetovanje.

V letu 2010 so delovna in socialna sodišča v Sloveniji prejela v reševanje kar 7351 zadev, v postopku reševanja pa je še 17908 zadev. Največ delovnih sporov je posledica nezakonite odpovedi Pogodbe o zaposlitvi, zato je pravilno postopanje pri sklepanju ali odpovedi Pogodbe o zaposlitvi delodajalcu prihrani nepotrebne stroške. Iz poročila Inšpektorata za delo za leto 2009, ki je bilo pripravljeno v letu 2010 izhaja, da je bilo opravljenih na področju delovnih razmerij  9.965 pregledov in pri tem ugotovljenih kar 6.013 kršitev, na podlagi katerih je bilo izrečenih 5.281 različnih ukrepov.

Morda niste vedeli, da vas ne izročitev pisnega predloga Pogodbe o zaposlitvi delavcu ali ne izročitev fotokopije prijave v socialno in zdravstveno zavarovanje za vsak posamezen primere stane od 700 do 2000 EUR. Ste ob tem podatku pomislili še na druge neizpolnjene obveznosti, za katere vas inšpektor lahko oglobi?

Kaj boste storili, ko bo na vaša vrata potrkal inšpektor za delo? Mi vemo… Pa vi? Z našim sodelovanjem bomo skupaj ugotovili in odpravili morebitne nepravilnosti, ter s tem posledično prihranili vaš dragocen čas, pa tudi denar.

Po našem mnenju so urejena delovna razmerja danes ena od konkurenčnih prednosti podjetij, ki jo lahko s pridom izkoristite. Tako se pri vas ne bo udejanjil rek Poula Sartra, ki pravi:«Izkušnje so najboljša šola, samo šolnina je zelo draga«. Znanje in izkušnje na področju delovnega prava nam omogočajo, da lahko nudimo kakovostne in preverjene rešitve za Vas.

Ne odlašajte, saj se boste lahko že jutri znašli pred problemom, ki vam ga bomo pomagali rešiti. Na vaša vprašanja se bomo z veseljem odzvali preko telefona 041/716-831 ali elektronske pošte: info@vocis.si.

S spoštovanjem,

Lidija Trampuš, univ.dipl.iur.

Minimalno število delovnih dni dopusta je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu, kar pomeni, da če bo delavec delal 5 dni v tednu bo imel minimalno 20 dni letnega dopusta. V kolikor bo delal 2 delovni soboti bo imel 22 dni letnega dopusta in v primeru, ko bo delal vse sobote, bo imel najmanj 24 dni letnega dopusta. Navedeno število dni letnega dopusta je minimalno. Zakon o delovnih razmerjih pa daje pravico do najmanj 3 dodatnih dni letnega dopusta naslednjim kategorijam delavcev:

• starejšemu delavcu invalidu,
• delavcu z najmanj 60% telesno okvaro,
• delavcu, ki neguje in varuje otroka z duševno ali telesno prizadetostjo.

Delavec ima tudi pravico do 1 dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti – ta pravica pripada tako materi, kot tudi očetu. Daljše trajanje letnega dopusta je lahko določeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

Delodajalec je dolžan delavca najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Globa za neizpolnitev te obveznosti, za katero delodajalca kaznuje inšpektor za delo je po 231. členu ZDR od 750 do 2000 EUR.

Letni dopust je plačan. Čeprav delavec v času letnega dopusta ne dela, mu je delodajalec za čas letnega dopusta dolžan plačati nadomestilo plače.

MENJAVA ZAPOSLITVE MED LETOM

Če delavec med koledarskim letom spremeni delodajalca, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delodajalec in delavec ne dogovorita drugače.

Delodajalec ima pravico da kljub izpolnjevanju pogojev ne izbere prijavljenega kandidata, če v postopku ugotovi, da kandidat kljub izpolnjevanju razpisnih pogojev, njegovim potrebam ne ustreza. Da pride do takega zaključka, ni dolžan opraviti razgovora s kandidati, saj ta ni predpisan z nobenim predpisom. Ne glede na pogodbeno svobodo delodajalca, ki ima pravico do proste odločitve, s katerim kandidatom, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dela, bo sklenil POZ, pa delodajalca omejujejo nekatere določbe ZDR s:

• prepovedjo diskriminacije (6. člen ZDR),

• prepovedjo objave prostega delovnega mesta samo za ženske ali moške (25. člen ZDR),

• prepovedjo pogojevanja sklenitve POZ s pridobitvijo podatkov, ki jih delodajalec ne sme zahtevati od kandidata (26. člen ZDR) in

sposobnostjo kandidata za sklenitev POZ  (19. oziroma 21. člen ZDR). 19. člen se nanaša na sklepanje POZ  z osebo, ki še ni dopolnila 15 let, 21. člen pa na sklenitev POZ  s tujcem, ki mora biti sklenjena v skladu s posebnim zakonom, ki ureja zaposlovanje tujcev.

Nesporno je, da mora izbrani kandidat izpolnjevati pogoje za opravljanje dela na delovnem mestu oziroma vrsti dela, kar pomeni pogoje predpisane s kolektivno pogodbo in splošnim aktom delodajalca, delodajalec pa mora upoštevati tudi prednostno pravico pri zaposlitvi delavcev, ki jim je bila odpovedana POZ  iz poslovnega razloga (102. člen ZDR).

Zapisano pomeni, da delodajalec ne ravna  diskriminatorno napram kandidatom, ki so se na objavljeno prosto delovno mesto prijavili, pa jih ni povabil na razgovor, če je  pri tem upošteval vse zgoraj navedene prepovedi.