Preglej naslednje članke in novice:
2. Letni dopust
Plačilo za delo (126. - 140.člen)
Plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi je sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki in morebitnih drugih vrst plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo. Pri plači mora delodajalec upoštevati minimum, določen z zakonom neposredno oziroma kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca.
Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost ter dodatkov za posebne pogoje dela. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.
ZDR kot zakonsko pravico ureja:
dodatke za delo v posebnih delovnih pogojih, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa
nočno delo, nadurno delo, delo v nedeljo ali na praznični dan; višina se določi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti
dodatek za delovno dobo, višina se določi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti; (prehodna določba 238.člen)
povračila stroškov v zvezi z delom
regres za letni dopust
odpravnino ob upokojitvi
Pravica do nadomestila plače, ki ga je delodajalec dolžan plačati delavcu, če iz opravičenih razlogov dela ne opravlja, je določena:
- za čas letnega dopusta
- izrednega dopusta, za praznike in dela proste dni
- za čas, ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca
- za določen čas odsotnosti z dela zaradi bolezni.
Obremenitev delodajalca zaradi izplačevanja nadomestila plače delavcu v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe je:
- če bolezen ali poškodba ni povezana z delom - do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu. V teh primerih je delodajalčeva obveznost manjša tudi, če gre za zaporedne odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, pa traja prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot deset delovnih dni
- če gre za poklicno bolezen ali poškodbe pri delu - do 30 delovnih dni za vsako posamezno odsotnost z dela.
Če je tako določeno s posebnim zakonom mora delodajalec plačati nadomestilo plače delavcu tudi v breme drugega zavezanca plačila s pravico do refundacije ( daljša odsotnost z dela zaradi bolezni, odsotnost zaradi vojaških obveznosti razen služenja vojaškega roka).
Minimalno nadomestilo plače v primerih, ki gre v breme delodajalca je zakonsko določeno in sicer v višini povprečne delavčeve plače v zadnjih treh mesecih - če v tem času ni prejel vsaj ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo v višini minimalne plače. Nižje nadomestilo je predvideno le v primerih odsotnosti z dela zaradi bolezni.
Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, deli z delodajalcem rizik poslovanja in je upravičen le do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70% minimalne plače.
Lidija Trampuš,univ.dipl.pravnica
Letni dopust
Dolžina trajanja letnega dopusta je določena v 159. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS 42/02). Obravnavani člen delodajalcem, ki odmerjajo letni dopust kljub temu, da se ZDR uporablja že od 01.01.2003 povzroča nemalo težav.
Prvi odstavek 159. člena določa, da ima delavec pravico do letnega dopusta v posameznem koledarskem letu v trajanju, ki ne more biti krajše kot štiri tedne, ne glede na to ali dela poln ali krajši delovni čas od polnega.
Težave nastopijo, ko delodajalec skuša določiti število dni letnega dopusta v primeru, ko mora pri določanju upoštevati tako ZDR kot Kolektivno pogodbo dejavnosti.
Pravilen izračun je, da delavcu, ki dela pet delovnih dni v tednu pripada minimalno število dni letnega dopusta t.j. 20 dni, če dela šest delovnih dni pa je minimalno število dni letnega dopusta 24 dni. K osnovi 20 oz. 24 dni prištejemo še dodatne dni dopusta, ki jih določa Kolektivna pogodba dejavnosti.
V primerih, ko Kolektivna pogodba dejavnosti ni sklenjena ali je preklicana, se uporabljajo določbe Splošne kolektivne pogodbe.
Pri prištevanju dodatnih dni letnega dopusta se upošteva tisto število dodatnih dni, ki je za delavca ugodnejše. Tako drugi in tretji odstavek 159. člena ZDR določa, da ima starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60% telesno okvaro in delavec, ki neguje otroka s telesno ali du?evno prizadetostjo pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta; da ima pravico do enega dodatnega dneva za vsakega otroka, ki ?e ni dopolnil 15 let starosti.
Daljše trajanje letnega dopusta kot je določeno v 159. členu ZDR je lahko določeno s Kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Pri tem je treba upoštevati, ko kolektivna pogodba določa dodatne dni letnega dopusta za iste primere kot jih določa ZDR, se upoštevajo dodatni dnevi v skladu s predpisom, ki je za delavca ugodnejši. V primeru ko Kolektivna pogodba npr. za starejšega delavca določa pet dodatnih dni, ZDR pa določa tri, se upoštevajo določila kolektivne pogodbe.
Letni dopust za vsakega otroka, kot tudi za nego prizadetega otroka (tri dni) pripada obema staršema.
Pogosto vprašanje pri delodajalcih je izraba letnega dopusta v primeru, ko delavec v koledarskem letu ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta. V takem primeru delavcu pripada sorazmeren del letnega dopusta in sicer 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu. Pravico do sorazmernega dela letnega dopusta ima delavec tudi v primeru, če mu delovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred 1. julijem.
Sorazmerni letni dopust se izračuna tako, da se celotni dopust, ki bi delavcu pripadal, deli z 12 in nato pomnoži s številom mesecev dela, preostanek pa se zaokroži. Če je manj kot polovica dneva - navzdol, če pa je več kot pol dneva pa navzgor.
Lidija Trampuš,univ.dipl.pravnica
Copyright © 2005-2009 www.vocis.si. Vse pravice pridržane.