VOCIS - Aktualno

VPRAŠANJE: Mati nekajmesečnega otroka je na dopustu za nego in varstvo otroka. Ponudi se ji možnost, da bi lahko 3 ure na teden honorarno delala. Ali je zakonsko to možno in ali izplačilo honorarja vpliva na znesek nadomestila, ki ga trenutno prejema?

Glede na vsebino vprašanja je moč sklepati, da je mati na porodniškem dopustu in ne na dopustu za nego in varstvo otroka, saj se le ta lahko koristi neposredno po preteku porodniškega dopusta.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) v 192. členu zahteva od delodajalca, dadelavcu zagotavlja pravico do odsotnosti z dela ali pravico do krajšega delovnega časa, zaradi izrabe starševskega dopusta, določenega z zakonom. Tako ZDR predstavlja pravno osnovo za pravico odsotnosti za čas starševskega dopusta.

Izrabo in nadomestilo plače za čas starševskega dopusta, ki je v skladu z zakonom določen kot : porodniški dopust, očetovski dopust, dopust za nego in varstvo otroka, ureja Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP- Ur. l. RS, št. 97/01).

Dikcija 45. člena ZSDP jasno določa, da pravica do starševskega nadomestila preneha, če pristojna inšpekcija dela ugotovi, da oseba v času izrabe starševskega dopusta dela. Starševski dopust je po definiciji zakona pravica do odsotnosti z dela zaradi poroda oz. nege in varstva otroka. Delo, ki v času prejemanja starševskega nadomestila ni dovoljeno je osebno opravljanje dela delavca - bodisi po pogodbi o zaposlitvi, bodisi kakršnakoli druga oblika dela. Zakon določa, da delavec v primeru opravljanja dela v času prejemanja starševskega nadomestila, ne le izgubi pravico do le tega, pač pa nalaga tudi obveznost vračila neupravičeno prejetega zneska starševskega nadomestila skupaj s pripadajočimi obrestmi. S temi določbami je zakon uživalcem starševskega dopusta, ki prejemajo starševsko nadomestilo, prepovedal delo v času prejemanja nadomestila. Zakonska dikcija je povsem realna in razumljiva, saj je starševski dopust uzakonjen z namenom zaščite delavke, ki naj bi v času porodniškega dopusta počivala in varuje koristi otroka.

Starševsko nadomestilo (porodniško nadomestilo, očetovsko nadomestilo,nadomestilo za nego in varstvo otroka in posvojiteljsko nadomestilo) se določi na podlagi povprečne osnove, od katere so bili obračunani prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo vloge oz. pred nastopom starševskega dopusta. Za izračun osnove za posamezno vrsto starševskega nadomestila, ne glede na obračunane prispevke ne štejejo: prejemki za delo, ki ga je delavec opravil zunaj okvira rednega dela (delo preko polnega delovnega časa, ki presega omejitve določene z zakonom, sodelovanje v izpitni komisiji, predavanja izven redne zaposlitve); prejemki, ki pomenijo povračilo materialnih stroškov kot so dnevnice, kilometrina, terenski dodatek, potni stroški, dodatek za prehrano, dodatek za ločeno življenje, prevoz na delo; regres za letni dopust; nagrade ob delovnih jubilejih; prejemki v obliki delnic, obveznic in drugih vrednostnih papirjev.

Če so bili prispevki, ki predstavljajo osnovo za izračun starševskega nadomestila plačani za krajši čas kot 12 mesecev, se za manjkajoče mesece kot osnova upošteva 55% minimalne plače.

Izplačilo starševskega nadomestila, razen porodniškega nadomestila, ne more biti višje od dva in pol kratnika povprečne mesečne plače v RS na podlagi zadnjih znanih uradnih podatkov o mesečnih plačah. Izplačilo starševskega nadomestila ne more biti nižje od 55% minimalne plače.

Zakon o prekrških (ZP-1, Ur. l. RS, št. 7/03 in 86/04)

Zakon o prekrških v svojem drugem delu vsebuje določbe, ki urejajo postopek o prekršku. Po določilih 45. člena ZP-1 po 01.01.2005 za odločanje o prekrških ne bodo več izključno pristojni sodniki za prekrške, ampak bodo za odločanje o prekrških pristojni prekrškovni organi - to so upravni organi in drugi državni organi ter nosilci javnih pooblastil, ki izvajajo nadzorstvo nad izvajanjem zakonov in uredb, s katerimi so določeni prekrški (npr. policija, inšpekcijske službe) in organi samoupravnih lokalnih skupnosti, ki so s posebnimi predpisi pooblaščeni za odločanje o prekrških (npr. redarka služba), ter sodišča za prekrške prve in druge stopnje.

O storitvi prekrška in sankciji bodo prekrškovni organi in sodišča odločali z odločbo, zoper katero so po 46. členu ZP-1 dovoljena zakonsko določena pravna sredstva.

Hitri postopek, po katerem bo odločal pristojni prekrškovni organ, bo le temu omogočal ne samo odkrivanje prekrškov, temveč tudi izrekanje sankcij, kar pa za prekrškovne organe pomeni ne le večja pooblastila, temveč tudi znatno povečanje odgovornosti.

Ustno opozorilo, ki ga je poznal tudi predhodnik ZP-1, to je Zakon o prekrških (ZP), bo lahko pooblačena uradna oseba prekrškovnega organa izrekla le:

Tudi ZP-1 daje prekrškovnim organom po 01.01.2005 pristojnost izdaje plačilnega naloga, ki ga bo pooblaščena uradna oseba (inšpektor ali policist) lahko izdala v primerih, ko bo prekršek neposredno ugotovila in bo tako plačilni nalog izdan na kraju storjenega prekrška samega.

V primeru, ko je globa predpisana v razponu, bo lahko inšpektor, policist izrekel najnižji predpisani znesek globe za posamezni prekršek.

ZP-1 ohranja določbo ZP, po katerem mora kršitelj plačati v osmih dneh, ter je v tem primeru opravičen do plačila polovičnega zneska izrečene globe.

Zakon o upravnem postopku (ZUP), bo veljal v primerih, ko kršitelju ne bo mogoče vročiti plačilnega naloga na kraju samem in mu bo le ta poslan po pošti. Za kršitelja bo bolje, da bo pošto pravočasno dvigni, ter bo tako seznanjen s postopkom in bo lahko pravočasno vložil pravno sredstvo, ki mu ga ZP-1 daje na razpolago.

Če kršitelj ne bo pravočasno plačal izrečene globe, ali ne bo vložil zahteve za sodno varstvo, bo prekrškovni organ takšen plačilni nalog poslal davčnemu organu v izterjavo. V takih primerih ni predviden nov institut ZP-1, to je uklonilni zapor.

Vsekakor prinaša ZP-1 po 01.01.2005 precej sprememb, ki zahtevajo posebno pozornost.

Kaj je potrebno vedeti pri nakupu službenega vozila

Finančni ali poslovni najem vozila

Kadar se odločamo o najemu osebnega vozila, moramo najprej ugotoviti, katera vrsta je najprimernejša za družbo, kar pa ne pomeni, da tudi najbolj ugodna. Vidiki, ki jih moramo upoštevati pri nabavi vozila je vsekakor finančni tok, učinek na računovodske izkaze podjetja ter davčni vidik.

Tveganja in koristi povezana z lastništvom najetega osebnega avtomobila se prenesejo v celoti na najemnika.

od vrednosti osebnega avtomobila skupaj z DDV obračunava amortizacijo v celoti koristnosti vendar je potrebna previdnost kajti amortizacije je davčno priznan strošek le, če je obračunana največ do zneska izračunanega z metodo enakomernega časovnega amortiziranja ter z upoštevanjem najvišjih letnih amortizacijskih stopenj, ki jih predpisuje davek od dobička,

med odhodki družbe v celoti pripozna obresti, ki jih plačuje vsak mesec v skladu z načrtom odplačila,

z zadnjim plačanim obrokom pridobi lastninsko pravico na osebnem avtomobilu, kar mora nedvoumno izhajati iz pogodbe.

trajanje najema se načeloma ujema z dobo koristnosti sredstva oz. predstavlja najemno obdobje najmanj 75% dobe koristnosti,

najemno obdobje je lahko krajše vendar iz pogodbe izhaja možnost najema najmanj 75% dobe koristnosti sredstva,

sedanja vrednost sredstva ob začetku najema je večja ali enaka pošteni vrednosti sredstva, ki je predmet najema.

Tveganja in koristi povezana z lastništvom najetega osebnega avtomobila po sistemu poslovnega najema tudi rent-a-car v celoti ostanejo na najemodajalcu.

izdatke za poslovni najem opreme oz. osebnega vozila lahko vključimo neposredno med stroške tekočega leta (izjema nastane zgolj v primeru, da najemnino plačamo za več let naprej) ne glede na velikost,

vozilo ima v najemu praviloma krajši čas kot je doba koristnosti osnovnega sredstva,

v pogodbi o poslovnem najemu je doba najema enaka najkrajši dobi koristnosti (doba najema 3 leta oz. 8 let – amortizacijska stopnja 33,3%oz.12,5%),

najemnik je zavezan k plačilu kupnine (v poslovnem najemu lahko najemnik avansno nakaže zgolj najemnino za daljše obdobje in ne kupnine),

v pogodbi je navedeno, da se kupnina lahko uporabi kot nakupna vrednost najetega vozila – lastninska pravica, ki jo poslovni najem ne pozna,

za stroške registracije, zavarovanja, servisiranja ter morebitnih drugih popravil nastalih pri nesrečah je zavezan najemojemalec – ker osebno vozilo ni last najemojemalca v pravem poslovnem najemu teh stroškov ne more nositi,

ohlapnost Slovenskih računovodskih standardov, ki v točki 1.54 navaja, da vsaj najem, ki ni finančni najem predstavlja poslovni najem. V primeru, da je v pogodbi o poslovnem najemu samo ena določba, ki meji na pogoje finančnega najema, lahko davčni organ zaračuna celotni znesek DDV-ja, kot ga je potrebno plačati ob začetku finančnega najema.

Pogodba o delu

Novi ZDR je opustil pogodbo o delu, ki jo je za opravljanje začasnih in občasnih del opredeljeval stari zakon. Meniva, da bodo delodajalci odslej pogosteje sklepali podjemno pogodbo (pogodbo o delu), ki je v 619.členu Obligacijskega zakonika (Uradni list RS 83/01) opredeljena kot pogodba, s katero se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal.

Ob tem je pomembna določba 2.odstavka 11.člena novega ZDR, ki določa, da se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja.

Delodajalcu, pri katerem opravlja delavec delo na podlagi pogodbe civilnega prava v nasprotju z 2.odstavkom 11.člena ZDR, se lahko na podlagi 2.točke prvega odstavka 231.člena ZDR kaznuje za prekršek z denarno kaznijo takoj na kraju prekrška. Za delodajalca – pravno osebo znaša kazen 300.000,00 SIT, za odgovorno osebo delodajalca – pravne osebe ter odgovorno osebo v državnem organu, državni organizaciji ali lokalni skupnosti znaša kazen 100.000,00 SIT, za delodajalca fizično osebo pa je predpisana kazen 200.000,00 SIT.

Glede na to, de se predpisi s področja prispevkov in obdavčitve fizičnih oseb v tem segmentu niso spremenili, se izplačila po podjemnih pogodbah na podlagi 619.člena OZ obravnavajo enako kakor doslej. Kadar je delodajalec oziroma izplačevalec osebnih prejemkov pravna oseba ali zasebnik je dolžan obračunati in plačati davek od osebnih prejemkov in ostale obvezne dajatve, davčnemu organu pa dostaviti obračun osebnih prejemkov (REK-2) najkasneje na zadnji dan izplačila osebnih prejemkov.

- 6% pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od bruto zneska osebnega prejemka

- 25% posebni davek na določene prejemke, ki ga plačujejo pravne osebe in zasebniki, ki opravljajo dejavnost in izplačujejo (z Zakonom o posebnem davku na določene prejemke ), dolo čene prejemke fizičnim osebam. Osnova za obračun in plačilo davka je vsako posamezno bruto izplačilo fizični osebi za opravljeno storitev na podlagi pogodbe o delu po zakonu o obligacijskih razmerjih, v bruto izplačilo pa se po določbi drugega odstavka 3.člena ZPDDP vštevajo tudi vsa povračila stroškov, ki jih je fizična oseba prejela v zvezi z opravljanjem storitev.

Kako je z odpravninami?

V osnovo za davek od osebnih prejemkov se ne všteva odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa zakon o delovnih razmerjih, v velikosti, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi 109. člena ZDR, vendar največ do velikosti 10 tih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji.

Po drugem odstavku 109. člena o delovnih razmerjih pripada delavcu odpravnina v velikosti:

Po 4 odstavku istega člena velikost odpravnine ne sme preseči 10 kratnika osnovne povprečne plače delavca, če v kolektivni pogodbi dejavnosti ni določeno drugače.

Izvzem odpravnin iz osnove za obračun davkov in prispevkov:

Najvišje letne amortizacijske stopnje od 1.1.2003 dalje

15. člen

Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev se kot odhodek prizna v obračunanem znesku, vendar največ do zneska, obračunanega z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja ter najvišjih letnih amortizacijskih stopenj, predpisanih s tem zakonom.

16. člen

Amortizacija se obračunava posamično. Sredstva, ki se amortizirajo, ter pričetek obračunavanja amortizacije določajo predpisi ali računovodski standardi. Amortizacija dokončno amortiziranih sredstev se ne šteje za odhodek, tudi če se taka sredstva še naprej uporabljajo za opravljanje dejavnosti.

17. člen

Najvišje letne amortizacijske stopnje po posameznih amortizacijskih skupinah so:

Amortizacijske skupine / Najvišje letne amortizacijske stopnje (v %)

1. Gradbeni objekti: 5 %

2. Oprema, vozila, mehanizacija: 25 %

2.1. Osebni avtomobili: 12,5 %

2.2. Računalniki in računalniška oprema: 50 %

3. Večletni nasadi: 10 %

4. Osnovna čreda: 20 %

5. Druga vlaganja: 20 %

5.1. Dobro ime: 10 %

Davčnemu zavezancu, ki na dan začetka uporabe tega zakona še tečejo roki po 39., 40. in 41. členu zakona (Opomba: ZDDPO - Uradni list RS, št. 72/93, 20/95, 34/96, 18/96 - ZDavP in 27/98 - odločba US), ti roki tečejo do poteka. Davčnemu zavezancu, ki je pričel z amortizacijo opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev pred dnevom začetka uporabe tega zakona, se kot odhodek prizna amortizacija teh opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev do dokončne amortizacije po stopnjah, določenih v 17. členu zakona (Opomba: ZDDPO - Uradni list RS, št. 72/93, 20/95, 34/96, 18/96 - ZDavP in 27/98 - odločba US).

Zakon O DAVKU OD DOBIČKA PRAVNIH OSEB uradno prečiščeno besedilo (ZDDPO-UPB1) PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA, 8. člen:

Preglej naslednje aktualne zadeve: